Prijatelja sva že od mladosti in res se razumeva, sedaj pa že nekje eno leto obiskuje Casino redno ob vikendih in se ne vidiva več toliko. Vedno, ko ga pokličem čez vikend podnevi spi, zvečer pa se odpravi v Casino, ker neizmerno uživa in tudi pred pol leta je zadel velike denarje, od takrat upa, da bo spet enkrat sreča na njegovi strani.

Jaz mu ne pametujem, kajti to je njegovo življenje, le kdaj pa kdaj bi lahko kateri vikend spustil to življenje in se spet malo družil z menoj. Vedno sva se znala imeti fantastično, ko sva bila skupaj, vedno sva kam šla, ali pa kaj ustvarjala, to pogrešam, saj me pokliče in jaz tudi njega, vendar to ni isto. Pogrešal sem druženje z njim, najin smeh in polno štosov, ki sva jih delala.

Tako pa je sedaj drugače, dokler bo on vsak vikend obiskoval Casino, se bova bolj slišala po telefonu. Ne vem zakaj je tako zagrabil to življenje, kakšen vikend pa bi le lahko izpustil, siguren sem, da upa, na ponovni velik zadetek denarja. 

Včasih, ko mi govori, kako potekajo njegovi večeri, mi vse skupaj prej izgleda naporno, kot pa sproščujoče. Včasih, ko v enem Casinoju ne dobi nič denarja, gre v drugi Casino in tako naprej, včasih v enem večeru obišče po štiri Casinoje. To pa se meni osebno zdi že cel napor in nisi več sproščen, vendar si že malo odvisen od tega. Je, pa res, da se popolnoma zaveda, koliko denarja bo zapravil in če nima sreče Casino raje zapusti, kot pa bi vztrajal. Tako sem potolažen, da mu nebi kdaj pošteno spodrsnilo, ker potem, pa ga ne čaka nič dobrega. Ko se pogovarjava, mu včasih omenim, da naj igra po pameti, takrat se mi samo nasmeji in pravi da ve kaj je Casino in da si ne bi nikoli dovolil, da bi zapravil več kot lahko.