Prišel je čas, ko moramo biti doma. Na začetku se nekako sprijazniš, potem začneš pogrešati družabno življenje, dobre gostilne na obali, koncerte, fitnes, kino, sejme in še in še. Nikoli si nisem mislil, da bom tako težko doma. Sprva sem bil vesel, ker moramo biti zaradi korone doma, tako sem se odločil, da bom naredil nekaj stvari okoli hiše in v hiši. Na začetku sem bil res priden, potem pa nisem mogel več.

Pogrešal sem prijatelje, družbo, jaz nisem človek, ki ima rad samoto. Vse skupaj se je precej vleklo, sedaj so nam obljubili, da se ne smemo družiti še 14 dni in potem se bo počasi vse skupaj odpiralo. Komaj čakam, prvo kar bom naredil se bom usedel v avto in obiskal vse dobre gostilne na obali, komaj čakam ta trenutek.

Biti doma, sam z seboj je najtežje, če si navajen družbe. Jaz nikoli nisem bil rad doma, ali sem šel v kino ali v dobre gostilne na obali, ali na plavanje. Zame je bilo to, da sem služil denar v službi zato, da lahko uživam, hodim okoli, kaj mi bo prihranjen denar danes, ki ga ne morem koristiti. Vsi bogataši so danes postavljeni pred izziv, ker imajo denar in ne smejo nikamor. Sam čakam ta dan, ko bodo rekli, da spet lahko normalno živimo, tako zelo si želim gostilniške kave in dobre gostilne na obali pripravljajo dobre kave. Res so mi te domače kave gredo že prav na živce, komaj čakam, da spijem pravo gostilniško kavo. Nekateri ljudje sedaj uživajo, ko so doma, meni pa se meša. Počutim se, kot da bom izgubil ta čas, nimam idej, zbujam se žalosten in potrt. Definitivno pa si delam plane in ti so, da prvo obiščem dobre gostilne na obali, potem pa se grem kopat.…